Dejavnost je mogoče izvajati v obeh starostnih obdobjih, le da izbiramo otrokom primerne vsebine in vire. Iste cilje namreč lahko dosegamo še z drugimi vsebinami, kar velja tudi za druge dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo možnost izvedbe po ene vsebine za vsako starostno obdobje, in sicer je to za 2. starostno obdobje kulturna dediščina, konkretno koliščarji, za prvo pa igre, ki se jih igrajo otroci. Ciljev, ki jih lahko dosežemo s to vsebino, je več, med drugim srečevanje z različnimi pisnimi viri – koncept tiska, internetom (sodobni medij in drobna motorika pri delu z miško), drobna motorika, ko rišejo kolibe in kolišča, jezikovna zmožnost – pripovedujejo o življenju, opisujejo osebe in predmete … V ospredje postavimo globalni cilj spodbujanje otrokove jezikovne zmožnosti, ki ga med drugim lahko dosegamo z različnimi možnostmi spodbujanja pripovedovanja, od zlaganja slik v ustrezno zaporedje do nadaljevanja zgodbe ob izhodiščnem izreku. Tematski sklop je mogoče povezati z naravo in družbo ter umetnostjo.

S to dejavnostjo je med drugim mogoče uresničevati naslednje cilje.

Globalni cilji na področju jezika:

1. spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija ...);
2. zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur;
3. spoznavanje simbolov pisnega jezika.

Cilji na področju jezika:

1. razvijanje jezika na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovne in oblikoslovne do skladenjske in pomenoslovne);
2. razvijanje predbralnih in predpisalnih sposobnosti in spretnosti;
3. doživljanje in spoznavanje verbalne komunikacije kot vira ugodja, zabave in reševanja problemov;
4. razvijanje sposobnosti rabe jezika v povezavi z mišljenjem pri oblikovanju predpojmovnih struktur (število, količina, teža, prostor, čas ...), pri medosebnih odnosih.

Dejavnosti:

1. obdobje

• tvori prve večbesedne stavke, tvori nove besede in stavčne vzorce; odziva se na pozive, sam začenja pogovor, kadar mu to ustreza, uvaja svoje teme, postavlja vprašanja in odgovarja nanje;
• komunicira z otroki v skupini;
• aktivno rešuje probleme v procesu jezikovne komunikacije.

2. obdobje

• sodeluje v komunikaciji v manjših skupinah ali v parih ter komunikaciji z odraslimi in otroki;
• spoznava pisni jezik in njegovo vlogo;
• vidno razločuje vzorce (besede, zloge in črke);
• spoznava, da je mogoče izgovorjene besede zapisati in jih nato znova prebrati;
• »bere« preproste preglednice in slikopise, znake (piktograme);
• spoznava pomen kart, časovnih premic in drugega slikovnega gradiva;
• spoznava knjige kot vir informacij.

Tema Otroške igre

Otroke moramo že zelo zgodaj navajati na knjigo kot vir informacij. Četudi v prvem starostnem obdobju malčki ne bodo samoiniciativno predlagali, da poiščimo podatek v knjigi ali na internetu, jim moramo omogočiti, da spoznajo to možnost. Prav tako jim moramo omogočiti, da po teh knjigah in revijah, zemljevidih ipd. sami listajo in jih »berejo«. Po teh virih naj pogosto posega tudi vzgojiteljica in naj bo otroku zgled. Pri izbiri stvarnih knjig, ki jih beremo otrokom tako v prvem kot drugem starostnem obdobju, moramo biti pozorni na nekaj meril, o katerih beremo tudi v tuji strokovni literaturi (npr. Whitebread, 1996).

Knjige naj ne bi bile preobložene s podatki, jasen bi moral biti njihov namen, spodbujale naj bi natančno opazovanje, ilustracije naj bi bile jasne, jezik naj bi bil preprost, vendar ne pootročen.

V stvarnih knjigah naj ne bi bilo neresničnih oz. domišljijskih prvin oz. prvin zgodbe ter retoričnih vprašanj in navodil, ki jih ni mogoče izvesti. Ne smemo pa pozabiti, da so najboljši uvod v branje za iskanje informacij prav napisi v okolju.

Dejavnosti vzgojiteljice

Vzgojiteljica malčkom pove, da se bodo igrali igro Gnilo jajce. Otroke vpraša, ali se že znajo igrati to igro. Spodbuja jih, da pripovedujejo o svojih izkušnjah. Potem pa reče: Kdo ve, kako se igra Gnilo jajce? Kaj mislite, ali o tem tudi kje kaj piše? V katere knjige bi lahko pogledali? V skupino že zjutraj prinese knjige o igrah, npr. Otroške ustvarjalne igre Tehniške založbe (1992), 100 najboljših iger Didakte (2000), Imenitne knjige iger MK (1998), in jih da v knjižni kotiček.

Dejavnosti otrok

Otroci še pred najavo igre gledajo in listajo knjige o igrah, ki jih je v igralnico prinesla vzgojiteljica. Nato sodelujejo v pogovoru.

Dejavnosti vzgojiteljice

Če v knjigah najde navodilo, ga prebere, sicer pa vzame list in navodilo prebere z njega. Pove otrokom, da je navodilo poiskala na internetu.

Navodilo. Potrebujemo robček (ali pleničko). Otroci sedijo v krogu. En otrok nosi v rokah skrit robček (ali pleničko). Medtem govori: »Kanglica, kanglica vodo drži, kdor se ozira, po hrbtu dobi.« ali pa »Glejte vodico, kako se blešči, kdor se ozira, po hrbtu dobi.« Robček (ali pleničko) otrok medtem da za hrbet enemu od igralcev. Ta lahko samo potipa, ozirati pa se ne sme. Ko opazi robček (ali pleničko) za hrbtom, vstane in poskuša ujeti tistega, ki mu ga je dal. Tisti, ki je robček (ali pleničko) dal, se skuša usesti na prostor, kjer je odložil robček. Če ga pri tem ta, ki je robček dobil, ujame, je prvi gnilo jajce. Gnilo jajce postane tudi tisti, ki ne vidi robčka za svojim hrbtom in pride prvi otrok ponovno mimo.

Potem ko je prebrala navodilo, ga še enkrat počasi ponovi, pri tem pa kaže, kaj dela. Pomaga ji pomočnica vzgojiteljice. Otroke sprašuje, kaj mora storiti, da tako preveri, ali so razumeli navodilo.

Dejavnosti otrok

Otroci se posedejo v krog v igralnici ali telovadnici in se igrajo igro Gnilo jajce.

Enako lahko naredi tudi za druge vrste otroških iger. Navajamo še navodilo za igro Kdo se boji črnega moža, ki je morda za prvo starostno obdobje še bolj primerna.

Navodilo. Eden bo lovilec (črni mož), drugi otroci pa mu bodo poskušali uiti. Vsak se postavi na svojo stran telovadnice. Črni mož najprej vpraša: »Kdo se boji črnega moža?« Skupina na nasprotni strani odgovori: »Nihče.« Črni mož nato vpraša: »Kaj pa, če pride?« Skupina odgovori: »Pa zbežimo.« Skupina steče na stran črnega moža, črni mož pa na stran, kjer je bila prej skupina. Črni mož skuša uloviti (se dotakniti) enega izmed njih, ki mu bo nato pomagal loviti nove črne može.

(Vir: otrocarije.net, dostop 10. 7. 2013.)