Igre z vozili

Avtor: dr. Simona Krajnc, Razvoj komunikacije in jezikovnih sposobnosti

Kategorija: Kaj lahko počnemo

Objavljeno: 11. 9. 2018

Ta dejavnost je v vrtcu sicer pogosta, vendar večinoma kot igra brez specifično določenega cilja. Ob njej se včasih težko izognemo stereotipni spolzki delitvi igrač in iger na tiste, ki so primerne za deklice, in tiste, ki so bolj namenjene dečkom.


image79.jpeg

Cilji, ki jih pri tej dejavnosti dosegamo, se povezujejo s cilji na področjih matematike (prostorska razmerja, relacijske besede, razvrščanje) in družbe (poklici, povezani s posameznimi vrstami vozil – npr. taksi, policijski avto …, mesto, vas – bližnja okolica), lahko pa se omejimo zgolj na katerega od ciljev s področja jezika, in sicer podpodročja govora ali predopismenjevanja, slednjega predvsem v drugem starostnem obdobju.

Dejavnost je mogoče izvajati kot kratko načrtovano dejavnost (pri doseganju enega cilja) ali projektno, ko jo npr. vključimo v večji tematski sklop, npr. spoznavanje bližnje okolice, spoznavanje poklicev ipd.

Pri načrtovanju dejavnosti moramo biti pozorni na to, da pripravimo večje število različnih vrst vozil (glede na vrsto, barvo, velikost, namen – odvisno od izbranega cilja) in garažo, kamor bodo otroci parkirali vozila.

Globalna cilja na področju jezika:

  1. spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija ...);
  2. spoznavanje simbolov pisnega jezika.

Cilji na področju jezika:

  1. razvijanje jezika na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovne in oblikoslovne do skladenjske in pomenoslovne);
  2. razvijanje predbralnih in predpisalnih sposobnosti in spretnosti;
  3. doživljanje in spoznavanje verbalne komunikacije kot vira ugodja, zabave in reševanja problemov;
  4. razvijanje sposobnosti rabe jezika v povezavi z mišljenjem pri oblikovanju predpojmovnih struktur (število, količina, teža, prostor, čas ...), pri medosebnih odnosih.

Dejavnosti:

1. obdobje

  • tvori prve večbesedne stavke, tvori nove besede in stavčne vzorce; odziva se na pozive, sam začenja pogovor, kadar mu to ustreza, uvaja svoje teme, postavlja vprašanja in odgovarja nanje;
  • komunicira z otroki v skupini;
  • aktivno rešuje probleme v procesu jezikovne komunikacije.

2. obdobje

  • izvaja dejavnosti, v katerih po svojih željah v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete;
  • spoznava pisni jezik in njegovo vlogo;
  • spoznava, da je mogoče izgovorjene besede zapisati in jih nato znova prebrati;
  • prepoznava napise v okolju.

Dejavnost je mogoče organizirati na različne načine, odvisno od skupine in vzgojiteljice.

Ob načrtovanju dejavnosti opredelimo konkretne operativne cilje, za načrtovano dejavnost za prvo in drugo starostno obdobje so to npr.:

  • razvijanje drobne motorike (odvisno od velikosti vozil in od tega, iz česa ta vozila so, ali smo jih prej skupaj z otroki sestavili iz kock …),
  • spoznavanje in raba izrazov spodaj/zgoraj, pod/med/v/nad/iz, levo/desno;
  • razvijanje besednjaka, prilagojeno starosti otrok
  • Krajša dejavnost

    Dejavnosti vzgojiteljice

    Vzgojiteljica povabi otroke na sredino igralnice in se z njimi pogovarja o tem, s čim se radi igrajo, zakaj se radi igrajo z neko igračo, s kom se z njo najraje igrajo. Pri tem je pozorna, da vsakdo od otrok pove odgovor na katero od vprašanj.

    Ko drugi otroci poslušajo enega, so tiho.

    Ko drugi otroci poslušajo enega, so tiho.

    Tako se učijo vljudnega izmenjavanja vlog govorca in poslušalca. Pogovor lahko usmerja tudi tako, da otroci opazijo razlike med seboj. Nato jim pove, da se bodo skupaj igrali z avtomobili. Vpraša jih, kaj vse lahko počnejo z avtomobilčki. Na koncu pove, da jih bodo vozili v garažo in iz nje, da jih bodo razvrščali po barvi, velikosti … Pri tem bodo upoštevali pravila, ki so predstavljena na prometnih znakih (znak stop in prednostna cesta). Pogovarjajo se o prometnih znakih. Kaj se zgodi, če se v garaži ali pred njo srečata dva avtomobila? Kateri bo odpeljal prej, kateri kasneje? Kako to vemo? Kje so zapisana pravila?

    Če se odločimo za daljši projekt, igro z avtomobili ustrezno umestimo vanj, npr. iz lego kock izdelujemo svoje mesto (kraj), ker spoznavamo, kaj vse je v mestu, kdo v njem živi, kaj se v njem dogaja. Lahko pa dejavnost izvedemo tudi kot krajšo načrtovano dejavnost, potem je tudi uvodni (motivacijski) pogovor krajši.

    Dejavnosti otrok

    Otroci najprej razvrščajo avtomobile po barvi, nato pa eden odpelje rumeni avto po najkrajši poti v garažo, drugi v garažo odpelje modrega, tretji zelenega … Nato avtomobile peljejo iz garaže. Če ima garaža več nadstropij, vozijo po klančini navzgor in navzdol. Vzgojiteljica otroke spodbuja, da pripovedujejo o tem, kam so peljali avtomobil, kaj se je zgodilo, če sta dva avtomobila istočasno pripeljala do parkirnega prostora … Spodbuja jih, da povedo, kaj pomenijo prometni znaki.


image80.jpeg

Po igri vzgojiteljica otroke razdeli v skupine in jim razdeli naloge. Enim npr. delovne liste, ki so v prilogi, drugim pa prazne liste, da bodo narisali npr. prometne znake, ki so jih videli v garažni hiši, ko so jo nazadnje obiskali, ali tiste, ki jih vidijo v njihovi garaži igrači.

Druga možna izvedba krajše dejavnosti je lahko bolj usmerjena v širjenje besednjaka in spoznavanje poklicnih vozil.

Dejavnosti vzgojiteljice

Pripravi več vrst avtomobilov, npr. gasilski, policijski, reševalni avtomobil, taksi, avtodom, avto hladilnik, cisterno, smetarski tovornjak. Sprašuje otroke o tem, katere vrste avtomobil je to. Ko povedo vrsto avtomobila, se pogovarjajo o tem, kdo ta avto uporablja, čemu je namenjen. Pogovor lahko razširi še na to, kaj ta oseba dela, npr. policist, gasilec …

Dejavnosti otrok

Otroci sedijo v polkrogu in iz vreče, v katero je vzgojiteljica dala avtomobile, vlečejo vsak po en avtomobile. Nato povedo sovrstnikom, kateri avtomobil so izvlekli iz vreče. Pri tem morajo upoštevati pravilo, da tisti, ki je avto izvlekel iz vreče, pove še njegovo vrsto.

Dejavnost lahko v drugem starostnem obdobju nadgradimo še z razvijanjem metajezikovne zmožnosti otrok in uporabo neverbalnih sredstev. Ko vlečejo avtomobile iz vreče, to naredijo tako, da ga vidijo samo oni in vzgojiteljica, nato pa morajo sovrstnikom pokazati z gestami, kateri avto so izvlekli. Lahko ga opišejo in pri tem pazijo, da ne uporabijo besede, ki poimenuje vrsto avtomobila, npr. To je avto, ki ga uporabljajo za prevoz bolnikov. (Narobe bi bilo, če bi reševalno vozilo opisali z besedami avto, ki ga uporabljajo za reševanje.) ali To je avto, ki ga uporabljajo ob požarih. (Narobe bi bilo, če bi gasilskemu avtu rekli avto, ki ga uporabljajo pri gašenju požarov.)

Daljša dejavnost

Igro z avtomobili lahko vključimo v daljši načrtovan projekt z naslovom Moje mesto. Priprave na dejavnost so odvisne od tega, s katero skupino ta projekt izvajamo.

Vrsto potrebnih pripomočkov lahko izdelamo skupaj z otroki, izberemo pa tudi ustrezen material.

Mesto je lahko veliko ali majhno, odvisno od prostora, ki ga imamo v igralnici ali katerem drugem prostoru v vrtcu. Izberemo lahko lego kocke in ustrezne plošče, ki že imajo zarisane ceste, prometne znake in figurice tipičnih poklicev, lahko pa vse izdelamo sami z otroki.

Dejavnosti vzgojiteljice

Otrokom predstavi projekt Moje mesto (Moj kraj). Pogovarjajo se o tem, kaj vse je v njihovem kraju. Vzgojiteljica si zapisuje na list. Lahko zapisuje tudi kateri od otrok, če v drugem starostnem obdobju že zna pisati. Tako vzgojiteljica kot otrok lahko ideje tudi rišeta. Pogovarjajo se o mestni infrastrukturi, npr. elektrika, internet, cestne povezave … Pa o tem, kakšno je mesto podnevi in ponoči. Kakšne so ulice podnevi in kakšne ponoči? Koga lahko pogosto vidimo na cesti sredi noči? Kateri so poklici, ki od delavcev zahtevajo, da delajo tudi ponoči? Nato otroke vpraša, ali bi izdelali čisto pravo mesto. Vodi jih po etapah, ki so potrebne za izdelavo. Najprej je seveda potreben načrt. Lahko ga napiše vzgojiteljica ali kdo od otrok. Kaj moramo storiti najprej? Kaj potrebujemo za to? Lahko izdelamo sami? Kako veliko mesto bomo sploh naredili? Ali imamo za to dovolj prostora? Otroke spodbuja, da utemeljujejo svoje ideje, presojajo o možnosti njihove izvedbe. Ko jim zmanjka idej, jim ponudi knjigo Moje mesto, kjer so vse informacije o tem, kaj je v mestu. Ogledajo si tudi kakšen podroben (turistični) zemljevid mesta, kjer so označene znamenitosti.

Dejavnosti otrok

Otroci načrtujejo mesto. Rišejo načrt (lahko skupaj ali v skupinah, potem pa naredijo enega samega, ki ga bodo realizirali), lahko tudi pišejo. Nekateri so pri tem bolj, drugi manj samostojni, zato naj jim bo vzgojiteljica ves čas na voljo, vendar naj ne bodo načrti ideja in delo vzgojiteljice, ampak otrok. Vmes jih lahko usmerja z vprašanji.

Ko je načrt narejen in usklajen med otroki in vzgojiteljico (pri tem se otroci učijo sprejemati mnenje drugega), se odločijo za material, s katerim bodo zgradili mesto. Izbirajo med materialom, ki je na voljo, vzgojiteljica jim prej predstavi možne izbire (tudi glede materiala).

Sledi izdelava kraja. Četudi izberejo lego kocke, te opremijo z napisi institucij. Otroci se lahko razporedijo v skupine, ena npr. gradi hiše, druga poskrbi za ceste in prometne znake, tretja pripravi napise, ki jih vidimo v mestu (npr. POŠTA, BANKA, ŠOLA, MUZEJ, TAKSI, AMBULANTA, GASILSKI DOM …), četrta poskrbi za prebivalce.

Ko je mesto zgrajeno, najprej ocenijo svoj izdelek. Utemeljujejo svoje mnenje. Nato pa sledi igra vlog. Otroci prevzemajo vloge prebivalcev mesta, mesto oživi, napolnijo ga avtomobili. Ob igranju vlog ubesedijo svoja dejanja. Berejo napise na stavbah.


mesto.jpg

Vzgojiteljica lahko v skupino povabi npr. ravnatelja vrtca ali starše in otroci jim pripovedujejo o tem, kako so gradili mesto. Pozorni so na zaporedje faz projekta. Njihovo pripoved lahko vzgojiteljica zapiše. Če je med samo gradnjo fotografirala otroke, lahko fotografije natisne in jih pomeša med seboj, otroci pa jih morajo postaviti v ustrezno zaporedje. Na fotografijah lahko izbriše napise na stavbah in jih natisne posebej, otroci pa jih potem prilepijo na ustrezna mesta.


miselni.jpg

Projekt lahko nadaljujejo tako, da doma poiščejo otroci razglednice o svojem kraju. Informacije o njem v vrtcu poiščejo na internetu in v kakšni knjigi o njihovem kraju, iz katere vzgojiteljica prebere kaj o tem, kdaj je kraj nastal, koliko prebivalcev ima, v kateri geografski regiji leži ipd. Naredijo plakat o svojem kraju in nanj napišejo ali narišejo pomembne informacije. Vzgojiteljica jim pri tem pomaga.

Delovni listi

  1. Po sledeh avtomobilov nariši črte.

  2. Odpelji avtomobile v njihove garaže. Naj bo njihova pot čim krajša.