Za fluenten govor so značilni neprekinjen tok, gladek in enakomeren ritem govora ter nenaporna izreka. Kadar so tok, ritem in hitrost govora tako prekinjeni, da način govora priteguje pozornost poslušalca bolj kot vsebina, govorimo o motnjah fluentnosti. Najpogostejši sta jecljanje in brbotanje, obe pa sodita v skupino govornih motenj. Jecljanje je najpogostejša razvojna motnja fluentnosti, za katero so značilne nevoljne prekinitve tekočnosti govora (pravimo jim nefluentnosti), najpogosteje zaradi ponavljanja (glasov, zlogov, besed in fraz), podaljševanja glasov, blokad in dodajanja glasov. Govor je zaradi tega manj ritmičen in netekoč. Nefluentnosti lahko spremljajo napetosti na telesu, tiki, izogibanje glasovom, na katerih se ...