Izhodišče za načrtovanje te dejavnosti je likovni problem, konkretno fenomen različno debelih črt. V predšolskem obdobju se likovna problematika uvaja spontano, glede na razvojne značilnosti otrok, razvitost njihovih predstav, interesov in tako dalje. Dejavnost je bila izvedena v starejši starostni skupini in je temeljila na enostavnem razlikovanju med tanko in debelo črto.

1

V začetku so si otroci ogledali primere različno debelih drevesnih vej, ki so v okolici vrtca. Neposredno okolje je polno različnih likovnih fenomenov, ki ponujajo enkratne možnosti za povezovanje z likovnimi dejavnostmi.

Preplet jesensko ogolele drevesne krošnje je enkraten primer igre različno debelih črt. S svojo raznolikostjo in bogastvom je narava odlično motivacijsko sredstvo. Drevesno krošnjo si otroci lahko ogledujejo neposredno, lahko pa jo fotografirajo in se z njeno lepoto in raznolikostjo seznanjajo z natisnjenih, na računalniškem zaslonu ali s projekcijo ponazorjenih fotografijah. Reproducirani likovni fenomeni ponujajo drugačne, širše zasnovane možnosti likovnega izražanja. Če bi spodnja fotografija bila projicirana na prazen list papirja večjega formata, bi otroci na podlagi projekcije lahko obrisovale posamezne veje in s tem poglobljeno ponikali v likovno bogastvo te krasne igre narave.

Za seznanjanje s fenomenom debele in tanke črte so v okolici vrtca primerni motivi še ograje okrog igrišča, predpražniki pred vhodom, zaščitne mreže na oknih in še marsikaj.

2

Otroci so nabrali različno debele veje in jih v igralnici razdelili na tanke in debele. S pomočjo vzgojiteljice so debeline primerjali med seboj in spoznavali pojme tanek, debel, najtanjši, najdebelejši. Glede na starostno stopnjo sta na koncu vseeno nastali le dve skupini, tanke veje in debele veje.

3

Likovna tehnika risanja s črnim tušem, trsko in čopičem je bila izbrana, ker omogoča enostavno risanje tako tankih (trska) kot debelih (čopič) črt, razlike med njimi pa so velike in nazorno opazne. Tehnike otroci niso poznali, zato je bilo navodilom za delo in demonstraciji namenjene več pozornosti. Vzgojiteljica je otrokom demonstrirala, kako se trska namoči v tuš in kako jo držimo pri risanju. Poudarila je, da naj bo roka v zraku, ne na papirju, saj je tuš moker in bi risbo z roko razmazali.

4

Pri demonstriranju likovne tehnike je pomembno, da vzgojiteljica demonstrira princip dela, ne pa vzorca. Princip dela je v tem primeru drža trske in zajemanje tuša, vzorec pa bi bil, če bi otrokom upodobila motiv, torej če bi jim narisala drevesno vejico. V likovni didaktiki je zaželeno, da otroci prevzamejo in osvojijo princip dela, zelo pa je odsvetovano, da ponavljajo likovne vzorce odraslih. Vzgojiteljica se je tega zavedala in otrokom tehniko demonstrirala tako, da je narisala le nekaj ravnih črt. Da otroci vseeno posnemajo odraslega, je vidno v tem, da so na začetku vsi prav tako narisali nekaj ravnih črt, še več, vsi so tako kot njihova vzgojiteljica z risanjem začeli v levem zgornjem kotu.

Posnemanje risbe odraslega je nezaželeno, kadar otrok kopira videno, namesto da bi razvil svoj lastni izraz. Pri posnemanju risanja črt ali osnovnih oblik te nevarnosti ni. Krog je krog in ravna črta je ravna črta, ne glede na to, ali jo nariše ta ali oni posameznik. Risba kompleksnega motiva, drevesa, človeka, živali, hiše in tako dalje pa je nekaj drugega. Ker obstaja toliko upodobitev drevesa, kot je ljudi na svetu, je neprimerno otroku vsiljevati točno določen način upodobitve tega ali onega. Kar se tiče motivov, še vedno velja zlato pravilo: otroku ne rišemo ničesar!

5

Likovna tehnika je otroke kmalu potegnila v svoj izrazni svet, risanju s trsko se je pridružilo risanje s čopičem in na papirju je začelo nastajati tisto, kar je bilo vodilo te likovne dejavnosti, to je preplet tankih in debelih črt.

6

Sicer dokaj enostavno likovno tehniko so otroci uspešno osvojili, pri risanju niso polagali dlani na papir, s čimer se tuš ni mazal, obenem pa jim je takšna drža omogočala sproščeno in v večje formate usmerjeno potezo.

7

Otrokovi spontani odzivi na stik z likovnim materialom in nenačrtovano raziskovanje izraznih možnosti so najboljši končni rezultat in dokaz resnične ustvarjalne naravnanosti likovne dejavnosti. To je dokaz demokratičnih odnosov v skupini, nezavrtosti in zvedavosti otrok ter najboljši način za razvijanje splošne otroške ustvarjalnosti. Likovne dejavnosti so divergentno, raznosmerno zastavljene, zato je končne rezultate nemogoče in nesmiselno v celoti napovedovati.

8

Končno vrednotenje likovnih izdelkov je priporočljiv zaključni del dejavnosti tudi v vrtcih, izvede pa se, ko so otroci pripravljeni sodelovati. Neposredno po (dobro izvedeni) likovni dejavnosti, ko so otroci vso svojo energijo prelili na papir ali vgnetli v kos gline, pozornosti za smotrn in voden ogled nastalega ne ostane kaj dosti. V tem primeru se verifikacija, zaključni del ustvarjalnega procesa, izvede pozneje, lahko tudi naslednji dan. Vrednotenje v vrtcu je izvajano v obliki sproščenega pogovora, kjer posamezni otroci po želji predstavijo svoje delo, vzgojiteljica pa jih vodi z usmerjenimi vprašanji.

Osnovno merilo za vrednotenje te dejavnosti je bila uporaba tanke in debele črte, ne pa na primer risba drevesa, kar se v praksi končnega vrednotenja pogosto zameša. Likovni motiv, drevesne krošnje niso bile bistvo dejavnosti, tukaj je motiv nastopal le v funkciji spodbude za ukvarjanje z likovnim problemom. Ne glede na to, kaj so otroci na koncu upodobili, je pomembno, da so risali z uporabo tankih in debelih črt. Kot vidimo, je preplet debelega in tankega na nekaterih delih bolj, na drugih manj zastopan, ponekod se pojavljajo drevesa, drugod tudi kaj drugega, na nekaterih delih nič od tega. Tudi zadnji primer, abstraktna risba brez vidnega figuralnega motiva, v celoti zadovoljuje merila dejavnosti, na njej se pojavljajo tanke in debelejše črte. Seveda je celotno likovno vrednotenje na tej stopnji vedno pozitivno usmerjeno.

Komentar

Otroci so se srečali s fenomenom tanke in debele črte. Motiv drevesnih vejic je bil izbran primerno. Motiv je bil otrokom ponujen kot možen, a ne edini. V svojem delu so nekateri kmalu poiskali svoj motiv, kar je dobro. Cilj dejavnosti je bilo izražanje z različno debelimi črtami. In to so otroci dosegli, ne glede na motiv. Svobodno raziskovanje materiala, v tem primeru poslikava in odtiskovanje dlani, je, če le omogočajo razmere, otrokom primerno dovoliti. Tudi tako si pridobivajo nove izkušnje.

Otroci so v tej dejavnosti imeli možnost ustvarjalnega, igrivega, svobodnega, a vseeno strokovno zasnovanega likovnega izražanja.

Prvo starostno obdobje

Črn tuš je zaradi svoje intenzivne črnine kakovosten likovni material, ki pa morda ni najbolj primeren za otroke prvega starostnega obdobja. Za elementarno risanje z rokami in gojenje neposrednega stika z materialom so na voljo primernejše, temu posebej namenjene barve, akvareli in podobno. Tudi za učenje osnovne uporabe čopiča obstajajo manj zahtevni materiali. Otrokom tuš ponudimo, ko obvladajo osnovno držo in uporabo čopiča in lesene trske ter kadar lahko zagotovimo, da se tuš v svojih posodicah ne poliva. To zagotovimo z ustreznimi podstavki zanje, prelivanje tuša v širše posode pa ni najbolj smotrno. Čopič in še bolj trska se morata v tuš poglobiti vsaj centimeter ali dva, da zajamemo dovolj barve.