Otrokov razvoj je zelo dinamičen in integrativen. To potrjuje tudi teorija o integriranem razvoju (Ismail, 1976), v kateri avtor ugotavlja, da se osebnost otroka razvija kot edinstvena, nerazdružljiva celota. Področja razvoja: socialno, čustveno, gibalno, telesno, konativno in kognitivno so tesno povezana, razvoj in s tem povezane transformacije enega vplivajo tudi na formiranje in preobrazbo drugih. Podobno ugotovitev je razbrati tudi v Kurikulumu za vrtce (Bahovec s sod., 1999), kjer avtorji poudarjajo, da so različni vidiki otrokovega razvoja in učenja soodvisni ter med seboj povezani na načelu horizontalne povezanosti. Otroci, ki imajo zaradi različnih vzrokov težave v gibanju, niso tukaj nobena izjema.