(Helena Klobasa)

V vrtcu stremimo k temu, da je otroku omogočen optimalen celostni razvoj dispozicij, kar se odraža ne le pri njegovem razvoju in usvajanju znanj ter spretnosti, temveč vključuje tudi osebnostni in moralni razvoj. Eden izmed pomembnih ciljev vrtca je, da se otroku privzgojijo vrednote, zaradi katerih bo življenjske situacije sprejemal z optimizmom in bo zmogel živeti srečno sam in z drugimi ter bo znal svoje življenje osmisliti in se prav odločati.

Vrtec je nemalokrat tisti prostor, kjer se otrok prvič sreča z drugimi posamezniki, odraslimi in vrstniki. S tem se zanj oblikuje nov socialni sistem, katerega del postane in je za njegov celostni razvoj primarnega pomena.

Vzgojiteljica zaradi tega ni pomembna le kot pedagog, ki je nosilec avtoritete in procesa, temveč tudi kot temeljni subjekt, vzorna oseba, ki predšolskemu otroku posreduje večplastnost etike in vrednot.

Etika in morala vzgojiteljice ne moreta niti ne smeta biti vprašljivi, saj pedagoškega delavca z vstopom v vzgojno-varstveno institucijo zavezujeta preambula znotraj kodeksa in kodeks sam. Kodeks etičnega ravnanja v vrtcih, ki zajema skupek vrednot in načel, na katerih temelji delo s predšolskimi otroki, je osnova za etično presojo, ravnanja in mu nalaga polno odgovornost za delovanje v skladu s tem t. i. moralno zavezujočim aktom (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012, str. 250).

Če bi vsi odrasli, vključeni v vzgojno-varstveni proces, dosledno izvajali in živeli vrednote, načela in odgovornosti, ki jih narekuje Kodeks etičnega ravnanja, bi otrokom, sebi in drugim vključenim samodejno predajali temeljne vrednote. Posledično ne bi bilo pomanjkljivosti niti v izvedbenem delu kurikula za vrtce, saj bi bil proces nenehno prepleten s spoštovanjem in odgovornostjo do predšolskega otroka in drugih ter posledično z zadovoljstvom vseh.

Naglica, hiter razvoj znanja in tehnologij, visoka pričakovanja delovnega okolja, kjer štejejo spretnosti in visoki izobraževalni standardi, pritiski družbe in tudi pričakovanja do sebe ne dopuščajo zmeraj, da bi živeli v ravnovesju s pričakovanji širšega in ožjega okolja ter hkrati v skladu s samim seboj.

Zaradi navedenega postaja v vzgojno-varstvenih institucijah in šolah vse pomembnejša, če ne celo najpomembnejša vzgoja, ki temelji na vrednotah in usklajenem etičnem ravnanju. Otroci, ki jih vzgajamo, so namreč bodoči oblikovalci družbe in s tem naše prihodnosti.

Že Aristotel je zapisal: »Vzgoja uma brez vzgoje srca ni nobena vzgoja.« V današnjih časih, ko je opaziti razvrednotenje na marsikaterem področju življenja, ki nemalokrat ni vredno človekovega dostojanstva, bi morala postati vzgoja za človeka prioriteta, če želimo živeti v svetu spoštljivosti, pravičnosti, strpnosti, humanosti in hvaležnosti.

Žal pa živimo v času, ki postaja tudi vse bolj protisloven. Zaradi pritiskov lahko odreagiramo v neskladju z lastnimi vrednotami, saj nam množica dejavnikov (pritiski drugih ljudi, akutne potrebe in motivi, druge vrednote ipd.) preprečuje, da bi vedno ravnali po lastnem vrednotnem sistemu.

a) Opredelitve etike, morale in vrednote

Obširen vpogled v ogrodje etike in vrednot, ki bi jih vzgojno-varstvene ustanove in šole morale usklajeno predajati generacijam otrok, nam daje Inštitut za etiko in vrednote Jožeta Trontlja (http://evi.iev.si/ogrodje-etike-in-vrednot/). Ta se v glavnem zavzema za stabilno družbo prihodnosti, ki lahko temelji le na znanju, etiki in vrednotah. Program ne posega v kurikul vrtcev ali šol, temveč jim želi ponuditi podporo in učinkovita učna orodja pri uresničevanju njihovega vzgojnega poslanstva.

Program Etika in vrednote prinaša vzgoji in izobraževanju pretehtane vsebine, pripomočke in orodja za spodbujanje in utrjevanje etike in splošnih človeških vrednot. Zasnovan je na najširših temeljih in tradiciji slovenske ter evropske kulture in zgodovine.

Program izhaja iz EOEV (Evropsko ogrodje etike in vrednot), tj. okvirni, na dejstvih in izsledkih utemeljen model, ki izhaja iz kulturnih in zgodovinskih temeljev evropskih vrednot in etike ter iz pomembnejših znanstveno utemeljenih sodobnih modelov vrednot. Ogrodja etike in vrednot so: znanje in modrost, delo, ustvarjalnost, tradicija, kultura, univerzalizem, pravičnost, integriteta, skrb za sočloveka, humanost, življenje, narava, zdravje. Znotraj vsakega od ogrodij so navedene posamezne vrednote, ki določeno domeno oz. ogrodje odražajo.

Po tem modelu je končni cilj predvidenih sprememb vzpostavljanje stabilne družbe, temelje­če na etiki, vrednotah in znanju – družbe modrosti –, ki vključuje individualno (osebno) blagostanje, srečo in življenjski smisel.

Program je zastavljen tako, da se posamezen vrtec ali šola prijavi v začetku šolskega leta. Vrtec ali šola imenuje varuha etike in vrednot v svojem zavodu, ki je vezni člen med institutom in zavodom, hkrati pa si osebno prizadeva, da bo deloval skrbno in odgovorno ter z lastnim zgledom in v dobrobit vseh sodelujočih.

Varuh etike in vrednot sodeluje na vseh izobraževanjih/modulih, s katerimi pridobiva temeljna znanja, potrebna za nadaljnja udejstvovanja ustanove pri splošnih vsebinah programa. Znanja, ki jih pridobi, posreduje krogu svojih sodelavcev.

Občasno se enačijo ali zamenjujejo pojmi etika, morala in vrednota, zato je v nadaljevanju krajši vpogled v dotično terminologijo.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) so omenjeni pojmi opredeljeni kot:

• étika: filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo. (Beseda etika izhaja iz grške besede ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja. Središčna vprašanja etike so: kaj je dobro, kaj moram narediti, kakšen človek naj bom in kakšen ne smem biti?);

• vrednôta: čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost: doživljati, ohranjati, priznavati vrednote; družbene, osebne vrednote; estetske, moralne vrednote; ljubezen, resnica, svoboda in druge vrednote;

• morála: kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer.

Razlikovanje navedenih terminov je dobro pojasnjeno v raziskovalni nalogi Antonije Novak (2011). Za lažje razumevanje etike in morale pa podajam razliko, kot jo pojasnjuje Pagon (2000, str. 159): »Vsa človeška dejanja spremljajo etične dileme, ali smo ravnali prav ali narobe, moralno ali nemoralno, ki segajo na zasebno in poslovno področje delovanja. Pri etični dilemi resnično ne vemo, kaj je prav in kaj ne. Pri moralni dilemi pa zelo dobro vemo, kaj je prav in kaj ne, vendar ne vemo, na kakšen način bi tisto, kar je prav, najlažje dosegli.«